Odkriti svoj talent kljub boleznim, hibam, napakam

Sporočila iz preteklosti za prihodnost – Od Wagnerja do Freddieja Mercuryja, od manjvrednostnih kompleksovdo aidsa

Glasbeni genij Ludwig van Beethoven je oglušel pri 25 letih, a je kljub temu oplemenitil svetovno zakladnico s prečudovitimi melodijami. Skladatelj Richard Wagner je bil majhen, neprivlačen in poln manjvrednostnih občutij, toda človeštvu je (morda prav zato) zapustil izjemno glasbeno dediščino. Duševno spremenjena Francisco de Goya in Vincent van Gogh sta ustvarila neminljivo umetnost, epileptični Rihard Jakopič je na platno prenašal neponovljive žareče podobe sonca, ki jih je morebiti doživljal v predepileptičnih avrah. Prav tako epileptični Dostojevski je svet obogatil z neposnemljivimi zapisi … Čeprav morda nihče od njih ne bi bil po meri evgenikov, so se vsi zapisali v zgodovino kot izjemneži. Kljub boleznim, hibam, nezavidljivemu življenju ali pa prav zato so v sebi našli talent, moč in osvobodili svojo ustvarjalnost. 

Tako izstopajoči, naj bodo vladarji, misleci, umetniki, znanstveniki, športniki, že od nekdaj zbujajo zanimanje anonimne množice, ki je po naravi radovedna in se rada primerja, tudi zgleduje, ter obenem kritično ocenjuje, obsoja in, če je treba, zaničuje. Znanstveno se z medicinskimi biografijami osebnosti približno od sredine 19. stoletja ukvarja patografija, ki jemlje pod drobnogled telesne in duševne anomalije in bolezni. V slovenskem prostoru se z življenji velikanov človeštva ukvarja zgodovinarka medicine.

Bolezen ni vedno ovira

Patografija hkrati dopoveduje, da bolezen ni vedno ovira, ampak je lahko celo pot do ustvarjalnosti. Marsikdo je v očeh drugih ali zgodovine velik in še zraste prav zato, ker so mu vsakdanjik težile bolj ali manj hude zdravstvene težave. Šele po drugi svetovni vojni ozdravljiva tuberkuloza, denimo, ki so jo nekdaj imeli za bolezen revnih, je ob Goetheju, Schillerju, Novalisu, Kafki, Molièru, Proustu … hromila tudi silno navdahnjenega in plodovitega zdravnika in pisatelja Čehova. Ob prebiranju njegove biografije izpod peresa francoskega akademika Henrija Troyata se bralec malone napoji z njegovo izjemno energijo. Podobno se je astmi, ki marsikomu greni življenje, uspešno postavljal po robu Oton Župančič, v čigar pesmih je zaslediti željo, da bi se podal na cvetoče travnike, a ne sme. Med astmatike je zdravstvena zgodovina postavila še Orsona Wellsa, karizmatično Joan Collins, ki je bila huda alergikinja, in znamenitega ameriškega plavalca Marka Spitza.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *